Nerjaveče jeklo (Rostfrei/Inox)

Nerjaveče jeklo znano tudi kot inox jeklo oziroma je jeklena zlitina z najmanj 10,5 odstotno vrednostjo kroma in največ 1,2 odstotka ogljika. Nerjaveče jeklo najbolj odlikuje korozijska odpornost, ki se povečuje s povečevanjem vsebnosti kroma. Obstajajo številne vrste nerjavečega jekla z različnimi vsebnostmi kroma in molibdena, ki ustrezajo okolju, ki ga mora zlitina vzdržati. Odpornost proti koroziji in obarvanju, nizko vzdrževanje in izrazit lesk so razlogi zakaj je nerjaveče jeklo postalo primarna komponenta pri industrijah, ki od materiala zahtevajo čvrstost ter visoko odpornost proti koroziji. Nerjaveče jeklo je valjano v različne oblike, kot so pločevine, plošče, palice, žice in cevi. Je glavna komponenta pri kuhinjski posodi, jedilnem priboru, kirurških instrumentih, gospodinjskih aparatih, kot gradbeni material v velikih stavbah, industrijski opremi in cisternah. Korozijska odpornost, enostavnost čiščenja in sterilizacija s paro ter pomanjkanje površinskih premazov so vplivali tudi na uporabo nerjavečega jekla v komercialnih kuhinjah in obratih za predelavo hrane.

Družine nerjavečega jekla

Nerjaveče jeklo se deli na posamezne družine sodeč po razmerju zlitine in njenemu namenu. To lestvico je razvilo združenje SAE International, ki je posameznim zlitinam določilo oznako. V osnovi se družine nerjavečega jekla ločijo na glavne klasifikacije:
1xxx – Ogljikova jekla
2xxx – Nikljeva jekla
3xxx – Nikelj-kromova jekla
4xxx – Molibdenska jekla
5xxx – Kromova jekla
6xxx – Krom-vanadijevo jeklo
7xxx – Volframova jekla
8xxx – Nikelj-krom-molibdenska jekla
9xxx – Silicij-manganova jekla

Recikliranje nerjavečega jekla

Dandanes se vse bolj zavedamo pomena ohranjevanja okolja in ustreznega recikliranja. Dolga življenjska doba, 100-odstotna možnost recikliranja in njegove dragocene surovine so le nekatere komponente recikliranja nerjavečega jekla zaradi katerih je le-ta eden glavnih materialov v trenutni dobi. Predmeti iz nerjavečega jekla redko postanejo odpadki ob koncu življenjske dobe. Reciklirani predmeti iz nerjavečega jekla se sistematično ločujejo in obnavljajo, da se z recikliranjem vrnejo v proizvodni postopek. Tako kot železo tudi nerjaveče jeklo vsebuje dragocene surovine, kot sta krom in nikelj, zaradi česar je recikliranje nerjavečega jekla ekonomsko izvedljivo. Življenjski cikel nerjavečega jekla Uporaba ostankov iz nerjavečega jekla je temeljnega pomena za postopek izdelave novega jekla. Obstajata dve vrsti ostankov – odpadni ostanki in industrijski ostanki. Odpadni ostanki vključujejo industrijsko opremo, rezervoarje, pralne stroje in hladilnike, ki so končali življenjsko dobo. Industrijski ostanki vključujejo industrijske donose ali proizvodne odbitke iz proizvodnje, ki jih proizvajajo industrijski inženiring in viri izdelave. Recikliran material predstavlja približno 60 odstotkov pri sestavi nerjavečega jekla:
  • 25% odpadnih ostankov
  • 35% ostankov v industriji
  • 40% novih surovin
Uporabna življenjska doba izdelkov iz nerjavečega jekla je dolga, zato je razpoložljivost ostankov odvisna od ravni proizvodnje iz preteklih desetletij. S povprečno vsebnostjo 25% starega ostanka je nerjaveče jeklo blizu teoretične največje vsebnosti materiala iz izrabljenih izdelkov. Iz nerjavečega jekla po celem svetu aktivno reciklirajo reciklaže, ki zbirajo in predelujejo ostanke (reciklirano nerjaveče jeklo) za ponovno taljenje po vsem svetu. Za recikliranje sta potrebna specialistično strokovno znanje in izpopolnjena tehnologija, da lahko ločimo in pripravimo vsako vrsto zlitine za ponovno taljenje v obratih iz nerjavečega jekla. Procesor za recikliranje odloži ostanke v velik drobilnik, da ga razbije na manjše koščke. Nato se kemično analizira in shrani po vrsti. Ta postopek lahko vključuje „mešanje“ ostankov v kromirana jekla, nikljeve zlitine in druge vrste nerjavnih jekel. Po mešanju v kup za posebne potrebe kupcev se odpadki naložijo v zabojnike za izvoz v čezmorske mline.