Svetovna proizvodnja (ponudba) in poraba (povpraševanje) bakra sta se v zadnjih 25 letih močno povečali. Z vstopom velikih držav v razvoju na svetovni trg se je povečalo povpraševanje po mineralnih surovinah, vključno z bakrom. V zadnjih 20 letih je andska regija v Južni Ameriki postala najbolj produktivno območje za pridobivanje bakra na svetu. Leta 2007 je bilo v Andih proizvedenih približno 45 odstotkov svetovnega bakra, v Združenih državah Amerike pa 8 odstotkov. Skoraj ves baker, proizveden v Združenih državah Amerike, izvira iz Arizone, Utaha, Nove Mehike, Nevade ali Montane (po padajočem vrstnem redu proizvodnje).
Tveganje za motnje v svetovni oskrbi z bakrom je nizko, saj je proizvodnja bakra razpršena po vsem svetu in ni omejena na eno samo državo ali regijo. Zaradi njegovega pomena v gradbeništvu in pri prenosu energije pa bi bil vpliv morebitnih motenj v dobavi bakra velik.
Baker je med vsemi kovinami eden najpogosteje recikliranih; reciklira se približno tretjina vsega bakra, ki se porabi na svetu. Reciklirani baker in njegove zlitine se lahko pretalijo in uporabijo neposredno ali pa se nadalje predelajo v rafinirani baker, ne da bi izgubili kemične ali fizikalne lastnosti kovine.
Kako zagotoviti zadostne zaloge bakra za prihodnost?
Znanstveniki USGS preučujejo, kako in kje v Zemljini skorji so koncentrirani znani viri bakra, in na podlagi tega znanja ocenjujejo potencial neodkritih virov bakra, da bi lažje napovedali, kje bi se lahko nahajali prihodnji viri bakra. USGS je razvil in izpopolnil tehnike za ocenjevanje potenciala mineralnih virov, da bi podprl upravljanje zveznih zemljišč in bolje ocenil razpoložljivost mineralnih virov v svetovnem merilu.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je ameriška geološka služba USGS opravila oceno ameriških zalog bakra in ugotovila, da je treba najti še skoraj toliko bakra, kot ga je bilo že odkritega. USGS je ugotovil, da je bilo odkritih približno 350 milijonov ton bakra, in ocenil, da je v Združenih državah Amerike še neodkritih približno 290 milijonov ton bakra.
Globalna ocena zalog bakra
Ameriška geološka služba USGS je ocenila, da je neraziskan baker v dveh vrstah nahajališč, ki predstavljata približno 80 odstotkov svetovne zaloge bakra. Porfirska nahajališča bakra predstavljajo približno 60 odstotkov svetovne zaloge bakra. V porfirskih nahajališčih bakra so minerali bakrove rude razpršeni v magmatskih intruzijah. V sedimentih vezana nahajališča bakra, kjer je baker koncentriran v plasteh v sedimentnih kamninah, predstavljajo približno 20 odstotkov ugotovljenih svetovnih zalog bakra. Na svetovni ravni rudniki v teh dveh vrstah nahajališč proizvedejo približno 12 milijonov ton bakra na leto.
V tej študiji je bil upoštevan potencial izpostavljenih in skritih nahajališč do 1 kilometra od površine za porfirska nahajališča in do 2,5 kilometra od površine za nahajališča v sedimentih, ki se nahajajo v plasteh. Za porfirska nahajališča je bilo določenih 175 območij; 114 območij vsebuje 1 ali več identificiranih nahajališč. Za nahajališča bakra v sedimentih, ki se nahajajo v plasti, je bilo določenih 50 območij; 27 območij vsebuje 1 ali več ugotovljenih nahajališč.
Rezultati ocene so na voljo po vrstah nahajališč za 11 regij (glej zemljevid nahajališč bakra na tej strani). Povprečni skupni neodkriti viri za porfirska nahajališča znašajo 3.100 milijonov ton, povprečni skupni neodkriti viri za sedimentna nahajališča pa 400 milijonov ton, skupaj torej 3 500 milijonov ton bakra na svetu. Razponi ocen virov (med 90. in 10. centilom) odražajo geološko negotovost v postopku ocenjevanja. Približno 50 odstotkov vsega svetovnega obsega se pojavlja v Južni Ameriki, južni Srednji Aziji in Indokitajski ter Severni Ameriki skupaj.
Južna Amerika ima največje ugotovljene in neodkrite zaloge bakra (približno 20 odstotkov celotne neodkrite količine). V tej regiji se kopljejo največja porfirska nahajališča na svetu. Čile in Peru sta med največjimi proizvajalkami bakra na svetu.
Srednja Amerika in Karibi imata dve ogromni nerazviti nahajališči porfirskega bakra (>2 milijona ton bakra) v Panami. Večina neodkritih virov je v pasu, ki se razteza od Paname do jugozahodne Mehike.
V Severni Ameriki se nahajajo zelo mineralizirani porfirski bakreni predeli, ki vključujejo supervelikane (> 25 milijonov ton bakra) porfirska nahajališča v severni Mehiki, zahodnih ZDA in na Aljaski ter velikanska nahajališča v zahodni Kanadi. Ocenjeni neodkriti viri porfirskega bakra so približno enaki ugotovljenim virom.
Glavne države v ZDA, ki proizvajajo baker, so Arizona, Utah, Nova Mehika, Nevada in Montana. V Združenih državah Amerike naj bi neodkrita nahajališča bakra v sedimentih v Michiganu, Montani in Teksasu vsebovala približno trikrat več bakra, kot je bilo ugotovljeno. Znani sta dve veliki nahajališči v Michiganu in Montani.
Severovzhodna Azija je razmeroma slabo raziskana, saj ima skromne ugotovljene vire porfirskega bakra in le eno ugotovljeno orjaško nahajališče porfirskega bakra. Vendar so povprečni neodkriti viri po ocenah precej veliki. Ta regija ima v študiji največje razmerje med neodkritimi in ugotovljenimi viri.
V severni Srednji Aziji je 35 nahajališč porfirskega bakra, vključno z velikim nahajališčem v Mongoliji in velikanskim nahajališčem v Kazahstanu. Ocenjuje se, da območje trakta vsebuje približno trikrat več ugotovljenih virov porfirskega bakra. Na tem območju se nahajajo tudi tri velikanska nahajališča bakra v sedimentih, ki so vezana na plasti, v Kazahstanu in Rusiji. USGS ocenjuje, da je v sedimentih lahko prisotnega toliko bakra, kot ga je bilo že odkritega.
Južna Srednja Azija in Indokitajska sta manj raziskani kot številni drugi deli sveta, vendar so bila na Tibetanski planoti doslej ugotovljena štiri velikanska nahajališča porfirskega bakra. Neodkrita nahajališča porfirskega bakra lahko vsebujejo osemkrat večjo količino bakra od ugotovljene.
Na arhipelagih jugovzhodne Azije so nahajališča porfirskega bakra svetovnega razreda, bogatega z zlatom, kot so supervelikan v Indoneziji in približno 16 velikanskih nahajališč v Indoneziji, Papui Novi Gvineji in na Filipinih. Čeprav so deli regije dobro raziskani, bodo neodkriti viri porfirja verjetno presegli ugotovljene vire.
V vzhodni Avstraliji je eno orjaško nahajališče porfirskega bakra in več manjših porfirskih nahajališč. Pod pokrovom se pričakujejo skromni neodkriti viri. Avstralija je že desetletja vodilni proizvajalec bakra.
V Vzhodni Evropi in jugozahodni Aziji so baker kopali že v davnih časih, nedavno pa so bila odkrita tudi velikanska nahajališča porfirskega bakra. Neodkriti viri bakra naj bi bili približno dvakrat večji od ugotovljenih virov, tako za porfirska nahajališča vzdolž pasu od Romunije prek Turčije in Irana kot tudi za nahajališča v sedimentih v sloju v Afganistanu.
V Zahodni Evropi je na Poljskem največje nahajališče bakra v sedimentih na svetu. Ocenjuje se, da neodkrite zaloge bakra v sedimentih na jugozahodu Poljske presegajo ugotovljene zaloge za približno 30 odstotkov.
V Afriki in na Bližnjem vzhodu je največje svetovno nahajališče bakrovih nahajališč v sedimentih z 19 velikanskimi nahajališči v srednjeafriškem bakrovem pasu v Demokratični republiki Kongo in Zambiji. Še vedno je treba odkriti znatne neodkrite zaloge bakra.
