Prednosti recikliranja bakra

Baker je ena izmed najbolj uporabljenih kovin na svetu. Najdemo ga praktično povsod, tudi če se tega ne zavedamo. Z primerno reciklažo lahko pridobimo velike količine bakra, kateri ima 100 odstotni izkoristek pri ponovni uporabi, zato so prednosti recikliranja bakra znatne.

Približno 65 odstotkov proizvedenega bakra se uporablja za električne namene, 25 odstotkov pa za stavbe, vodovod, strešne kritine in obloge. Baker zagotavlja lahke, trpežne strukture, ki ne zahtevajo vzdrževanja, ki so naravno lepega videza, dolgotrajne in neskončno reciklirane. Z primernim recikliranjem lahko skorajda popolnoma nadomestimo potrebo po rudarjenju bakrene rude, saj lahko za vse naprave uporabimo recikliran baker.

Primer recikliranega bakra

 

Recikliranje bakra ima velik vpliv na okolje. Med rudarjenjem in čiščenjem bakra nastajajo prah in odpadni plini, kot je žveplov dioksid, ki lahko škodljivo vplivajo na okolje. Čeprav proizvajalci bakra te škodljive učinke minimizirajo (žveplov dioksid se zajame in uporabi za izdelavo žveplove kisline), so pri rudarjenju še vedno prisotni določeni izpusti. Z recikliranjem in ponovno uporabo bakra eliminiramo nastanek novih izpustov.

Prav tako je recikliranje bakra izjemno energetsko varčno. Za pridobivanje bakra iz bakrove rude je potrebna energija približno 100 GJ / tono. Recikliranje bakra porabi veliko manj energije, približno 10 GJ / tono; to je le 10% energije, ki je potrebna za pridobivanje. Ta prihranek energije vodi k ohranjanju dragocenih zalog nafte, plina ali premoga in zmanjšuje količino sproščenega ogljikovega dioksida v ozračje.

Recikliranje bakra ohranja naravno zalogo bakrene rude. Do danes je bilo izkopanih le približno 12% znanih virov bakra. Vendar je bakrena ruda omejen vir in je rudo smiselno ohranjati z recikliranjem. Prav tako je recikliran baker ekonomsko varčen. Starejši baker je ceneje reciklirati kot izkopavati in pridobivati ​​novega. Reciklirani baker je vreden do 90 odstotkov stroškov prvotnega bakra. Recikliranje pomaga pri zniževanju stroškov bakrenih izdelkov.

Vse ostanke, ki nastanejo pri pridobivanju bakra iz primarnih virov je potrebno zavreči, kar predstavlja dodatne stroške pri odlagališčih. Predmeti iz bakra in bakrovih zlitin, ki se ne reciklirajo lahko zavržemo v luknje v zemlji, ki so namenjene odlaganju odpadkov. Te luknje se hitro zapolnjujejo in postajajo redkejše, odlagališče pa postaja dražja možnost za odstranjevanje odpadkov.

Vedno večji poudarek na recikliranju, ne samo bakra, vendar tudi ostalih materialov, ponuja več ugodnosti pri reciklaži, hkrati pa se povečujejo stroški pridobivanja bakra iz primarnih virov. Potemtakem lahko sklepamo, da je recikliranje bakra edini način pri ohranjanju trajnostnega razvoja.